K3i RED: VERTEX/zahteva po špekulativnem

GIFF_VERTEX_600crop

Delo VERTEX/speculative requirement je prva razširitev projekta VERTEX, kateri se ukvarja s pojmom kozmosa kot formacije-polja, pri katerem trčimo v vozlišče reda/nereda in naprej v nevednost, preverjeno nasproti nedoločenega in neobvladljivega. V tem smislu je kozmos prostor potovanja, kjer se odkriva neznano, se to poskuša definirati, ter znova preverja tisto kar je že/bo postalo znano.
Pri delu VERTEX/speculative requirement gre za izolacijo in preizpraševanje osnovnih gradnikov bazičnih pojmov projekta VERTEX; potovanje/paradoks/špekulacija/preverjeno/repeticija.
VERTEX/speculative requirement je konceptualno zasnovan in temelji na repeticiji, aktualnem-preverjenem in virtualnem-špekulativnem. Gre za prostorsko inštalacijo, ki vključuje slike kot primarne podobe-konkretne, preverjene, v konkretnem prostoru medtem ko je galerija osvetljena (white cube, prostor, stena) in elemente virtualnega. V inštalacijo je vključena dominantna vloga virtualnega: videoprojekcija-replika podobe slik, ki ob zatemnitvi zavzame prostor in površino slik.
Z videoprojekcijo, ki se projicira na posamezne slike zavzame podobo prvotne podobe slike-jo repetira, transformira, ter prenaša skozi slike, ogledalo, prostor. Ob osvetlljeni galeriji je inštalacija zaznana kot klasična white cube slikarska razstava, do točke preloma-zatemnitev prostora, ko prostor zavzame virtualno.
Inštalacija evidentno zavzema dualno vlogo. Projekcija pomeni vizualni efekt, ki je učinkovito orodje za vzpostavitev kvantitete impulzov-virtualno vzporednega, celostnega zavzetja prostora skozi projekcijo in zvok, tudi s pomočjo ogledala repetira izkušnjo konkretnega, proizvaja špekulacijo in s tem kot že zapisano možnost kreacije. Gledalec se sooči s konkretnim-preverjenim, ob zatemnitvi je skozi repeticijo že videnih podob prepuščen potovanju ponovnega in z osvetlitvijo prostora zopet postavljen v prvotno stanje. Prelom tvori vmesni prostor-vozlišče-vertex. Srečanje konkretnega in virtualnega, pravzaprav srečanje s ponovitvijo. V vsaki ponovitvi pa vselej v minimalni obliki vznikne nekaj, drobec kar kvari čisto ponovitev in je pogoj možnosti kreacije.