RUDNIKI KULTURE

Rudniki kulture – od industrijske do umetniške revolucije

 soorganizator: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje

3.- 8. november, 2014, Nova galerija DDT

Rudniki kulture je mednarodni, multilateralni, interdisciplinarni projekt, ki ga je iniciral Labin Art Express iz Labina na Hrvaškem. Izvajal se je v sodelovanju partnerjev iz bivših republik SFRJ, ter s podporo European Cultural Fundation in drugih donatorjev. Osnovni cilj je vspostava in razvoj regionalne platforme ki naj bi revaloizirala zaščitila in revitalizirala pomembno rudarsko dediščino nastalo na področju bivše Jugoslavije.
V naslednjem obdobju se bo ta platforma razširila ne samo z novimi partnerji, ampak tudi na druga področja bivše Jugoslavije (Makedonija, Kosovo), in potem na celotno področje jugovzhodne Evrope s ciljem ustanovitve združenja, ki bo omogočilo ponovno povezovanje bivših rudarskih področji, ter njihovo kulturno sodelovanje.
SREČNO!
www.rudnicikulture.com

Sodelujoči:

1. Autopsia (RS), „Čelična knjiga“ – metalni objekt
2. Želimir Žilnik (RS), „Stara škola kapitalizma“ – dokumentarni film
3. Metal Guru (HR), „Spomenik Heroju 21. St.“ – doku-video performansa
4. Damir Šolman (HR), „Starcity“ – video & risbe
5. Laibach (SI), „Instrumentalnost državne mašine” – slika/triptih
6. Vladimir Knežević (BA), „Kralj i Kraljica“ – skulptura
7. Mladen Miljanović (BA), „Cosa nostra“/“Naša stvar“ – doku-video performansa
8. Irena Lagator Pejović (ME), „Equation Function“/“Funkcija jednažbe“ – instalacija

Urnik razstav:

1. Trbovlje, Nova galerija DDT, 03.11 .- 08.11., soorganizator: Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje
2. Idrija, Stavba opuščene rudniške strojnice “INZAGHI”, 09.11. – 13.11., soorganizator: CID, Idrija
3. Boljevac, Kulturno-obrazovni centar Boljevac, 15.11. – 19.11., soorganizator: Balkankult intereg, Irig
4. Aleksinac, Dom kulture , 20.11. – 24.11., soorganizator: Balkankult intereg, Irig
5. Mojkovac, SMŠ „Vuksan Đukić“, 26.11. – 30.11., soorganizator: Terra Nostra, Mojkovac
6. Banovići, Sportsko-kulturni center Banovići, 02.-07.12., soorganizator: JU “Sportsko-kulturni centar Banovići“
7. Prijedor, Muzej Kozare, 09.- 13.12., soorganizator: Manifest, Prijedor
8. Labin, KuC “Lamparna”, 20.-24.12.2014., organizator: L.A.E. XXI, Labin
Beseda selektorja
Prvi futuristični manifest Filippa Tommasa Marinettia objavljen 5. aprila 1909, za temeljne estetske usmeritve umetniških praks 20. stoletja proklamira usklajenost produkcije z dominantnim modelom proizvodnje. Pledira za poetiko, ki bo opevala hitrost in stroj. Etična dimenzija takšne umetnosti, v svojem bistvu vsebuje izziv, aktivizem in hrabrost, ter predvsem izhod umetnosti iz območja produkcije čiste estetske forme v vsakodnevno življenje, ter posledično njeno realizacijo in poseg v območje politične in društvene odgovornosti. Duhovna klima tega prevrata, ki bo dosegla svoj vrh v 1. svetovni vojni, kot pravemu začetku 20. stoletja, je iznedrila celo pleado avantgarnih gibanj, ki so društveno pozicijo umetnika in umetniške prakse osmislili kot platforma za promocijo in strategijo, ki naj bi spodkopala obstoječe nivoje in oblike vladajočih avtoritet. Njihov aktivizem se je na področju umetniškega izraza vzporedno manifestiral kot radikalni odstop in nasprotovanje tradicionalnim umetniškim disciplinam in umetniškemu delu, katerega cilj je umetniški objekt in regulator trg umetnin. Njihova umetniška praksa zaradi tega predvideva eksperiment na področju tradicionalnih umetniških disciplin in njihovo kontaminacijo, vključitev elementov, imaginarja popularne kulture in množičnih medijev v sfero visoke akademske meščanske kulture. Različne performativne prakse, uporabo novih medijev in tehnologij posredovanja slik, nove umetniške paradigme in discipline, ter vpeljavo javnega prostora, torej neposrednega stika med umetnikom in publiko, v odnosu na institucije in njihovo prezentacijo umetnosti. Te nove umetniške prakse so v bistvu revolucionirale in spremenile, ne samo umetnost, ampak tudi celoten način življenja naše dobe. Osmislile so sodobno vizualno kulturo in metode vizualne komunikacije nasploh.
Stoletje kasneje so fundamentalni postulati foturistov in zgodovinskih avantgard še vedno referenčne, in na en način kanonizirane, torej vključene v kulturni meanstream. Kritičen odnos do realnosti je postal eden izmed temeljev umetniškega ustvarjanja. Za razliko od naivnega optimizma njihovih zgodovinskih predhodnikov je praksa sodobnih umetnikov utemeljena na razočaranju v dosedanje modele tehnološkega razvoja. Britka kritika družbenih odnosov, še posebej produkcijskih, hegemonije, zasnovane na dominaciji neoliberalnega kapitalizma poudarja njihovo destruktivno delovanje v širokem spektru, od odtujenosti prek rasne, spolne in rodne diskriminacije, do popolnega uničenja avtohtonih kultur in ekonomij ter naravnih resursov. Tudi vizionarska umetnost, katere estetika produkcijsko temelji na digitalnih tehnologijah, v svojem bistvu problematizira zapleteno socialno društveno strukturo, ki se šele razvija. Kritična interpretacija novega in sodobnega je tako zamenjala kritiko starega in tradicionalnega.
Ideja zgodovinskih avantgard o poistovetenju umetnosti in življenja, ki se na polju umetniškega ustvarjanja realizira v posamičnih performanskih opusih, je svojo nenadejano izpolnitev doživela v teoriji, strategijah in končno v uspešni praksi kulturne industrije. Ta pojem kot teoretično kritični postulat sta uvedla Adorno in Horkheimer leta 1944 v delu Dialektika razsvetljenstva. Produkcija kulturnih vsebin v kapitalistični družbi sta definirala kot standardizirano, namenjeno množicam, manipulaciji in ustvarjanju profita. Fenomen ustvarjalnosti, ki producira tudi ekonomsko vrednost, je postal izrazit in znakovit postindustrijski družbi, kjer so uslužne dejavnosti večji proizvajalec zaslužka kot proizvodnja sama.
Odnos industrijske proizvodnje in kulture, kamor vključujemo tudi umetniško ustvarjanje, še nikoli ni bil bolj zapleten. Na temelju eksploatacije te dinamike temelji tudi projekt »Rudniki kulture«.

Srečno

Branko Franceschi, 2014.