Alen Ožbolt »FORMLESS«/BREZOBLIČNO/BREZ OBRAZA

 

 

 

 

 

 

 

 

Alen Ožbolt

»FORMLESS«/BREZOBLIČNO/BREZ OBRAZA (»ORANGE ANGER, RED DANGER, YELLOW PERIL, CARMINE DEATH«) , 2007

skulptura

 

Skulptura iz leta 2007 z naslovom »Formless«/brezoblično/brez obraza (»Orange Anger, Red Danger, Yellow Peril, Carmine Death«), je bila del večjega projekta v javnem prostoru z naslovom »Ensembles – prostorski rebusi« / Kamen na nebu, ki je nastajal med leti 2005 – 2007.

Zelo na kratko bi kip lahko opisali kot minimalistično dizajnirano stekleno (pleksi steklo) mestno vitrino (izložba), ki predstavlja (kaže, razstavlja) izdelke (blago). V tem primeru pa seveda ne gre za običajno komercialno blago, niti za uporabne izdelke (npr. čevlje ali hlače), pač pa so to nenavadne, čudne oblike (iz ekspandiranega poliuretana in z zračno pištolo barvane) morda za vsakdanji pogled brezoblične (ali tudi grde) oblike in brez uporabne vrednosti. Kip fizično oblikuje, v materialnosti ‘modelira’  različne odnose, npr. odnos med zunaj in znotraj, med jasno, znano, domačo obliko in brezobličnim, neznanim, tujim, med tehničnim in organskim, med industrijskim in ročnim, med dizajnom in umetnino, med uporabnim in neuporabnim, med lepim in grdim….

»Ensembles« je bil vsebinsko zelo kompleksen in produkcijsko zahteven umetniški projekt, ki je spodbujal vrsto refleksij o naravi prostora, javnega mestnega prostora in umetnostnega ter umetnosti namenjenega prostora. Vsak izmed 17. razstavljenih del, ‘eksponatov’ pa je postavljal specifična vprašanja in silil v premisleke v različnih smereh, nazadnje ali pa predvsem čisto preprosta fundamentalna vprašanja, kot ‘kaj je kip?’, ‘kaj je prostor?’, ‘kaj je javni prostor?’, ‘kakšna je funkcija umetnosti v javnem prostoru?’

Danes ni nič več samoumevno in razlaga ni ena in ne domača. Vsekakor pa odgovor takrat ni bil in niti je danes Ljubljanski. Zunanja prostorska postavitev »Ensembles….« je bila razsrediščena, neenotno sestavljena – torej iz 17-tih – zelo različnih kompozicij (»Formless« skulptura je tudi ena redkih, torej ena od le petih ohranjenih). Travnik, torej odprti prostor pred Grubarjevo palačo sem razumel kot »travnik za kiparstvo«. In tudi kot neke vrste »travnik za demokracijo«. Kot odprt, raziskovalni prostor in tudi kot prostor dialoga, komunikacije in konfrontacije, izmenjave, kot mestni prostor dialoga.

Načini formiranja, oblikovanja, materializacije.. kipov, kosov ali instalacij so bili odprti in niso bili omejeni ne formalno, ne v materiji, ne vizualno, ne vsebinsko.

Kip je telo in kip je vertikala, vendar je prav tako horizontala, pot. Kip je predmet, kip je lahko najdeni predmet, readymade. Kip je prostorska postavitev, medijska instalacija, mreža, kip je definicija v prostoru, kip je fizičen in materialen, vendar je kip lahko tudi proces, ki prikazuje problem trajanja, časa, stabilnosti in minevanja. Kip je tudi tekst in kip torej ni več nujno fizičen, predmeten.

Viri so – kot sem zapisal ob razstavi leta 2007 – kljub vsem različnim (tehničnim, tehnološkim, materialnim, političnim, ekonomskim, prostorskim… ) omejitvam – še vedno lahko različni, razpršeni in bogati:

  • brez vsebinskih omejitev (zanimajo me vse vsebine, nizke in visoke, globoke in plehke, plitke)
  • brez vrednostnih (zanimajo me vse vrednosti, resnične in namišljene, materialne in virtualne, visoke in nizke, torej in bogato in revno)
  • brez estetskih (zanima me estetsko in neestetsko, lepo in grdo, sublimno in gnusno, sijajno in iznakaženo, umetnost kot ideja in umetnost kot akcija)
  • brez omejitev v funkciji (koristno in nefunkcionalno, delujoče in nedelujoče)
  • brez tradicionalnih določitev (staro in novo, naravno in nenaravno, domače in tuje, pristno ali izumetničeno)
  • brez tehničnih omejitev kaj je kiparsko orodje (raznovrstne tehnike, npr. modeliranje, ulivanje, kalupiranje, ekspandiranje, varjenje, skeniranje in cnc rezanje, klesanje in poliranje, fotografiranje, toplo rezanje v stirodur, kitanje in avto ličanje)
  • brez materialnih omejitev kaj je to kiparski material (trava, zemlja, kamen, narava – drevo, in city light kot neke vrste ready made, poliuretan, asfalt, beton in porobeton, železo, aluminij, print na cerado, epoksi smola, rezanje v stirodur in stiropor)
  • brez medijskih določil (torej logika »in, in, in…«: tradicionalni kip in ‘abstrakten’, 3D in relief, material, snov in fotografija in tekst in tudi ready made)

 

Več na www.alenozbolt.si

 

Alen Ožbolt